Zgodovina

Začetki ribiške družine

Leta 1946 je nekaj novomeških ribiških zagnancev (sami so se poimenovali ribiški interesenti) začelo postavljati temelje organiziranega ribištva na Dolenjskem. Na pobudo Borisa Sartorija, takratnega predsednika Okrožnega sodišča, so se 3. maja 1946 zbrali na novomeškem Bregu, da bi ustanovili ribiško zadrugo, ki naj bi obsegala vse vodovje celotnega novomeškega okrožja, na sedežu vsakega okraja pa naj bi imela svojo samostojno gospodarsko podružnico. Že na tem sestanku je predstavnik Ribarske zadruge Ljubljana, ki naj bi kasneje prevzela vlogo Zveze ribiških zadrug, opozoril, da je Ministrstvo za kmetijstvo že samo razdelilo vode. 19. maja 1946 je bil sklican ustanovni občni zbor Ribarske zadruge Novo mesto.

Prvi predsednik

Predsednik prvega upravnega odbora je postal Boris Sartori, podpredsednik Brane Suhy, tajnik Roman Kobe in blagajnik Milan Brecak. Na seznamu ustanoviteljev in naknadno vpisanih zadružnikov je bilo poleg njih še tiriintirideset članov. Takoj je pričela z načrtnim gospodarjenjem in še istega leta organizirala čuvajsko službo, ki so jo opravljali Franc Dular iz Soteske, Jože Potočar iz Ragovega in Porenta iz Novega mesta.

Ribiška družina Novo mesto

Ko se je 1953 preimenovala v Ribiško družino Novo mesto, je bilo v njej 169 članov, 1965. leta je bilo v družini že 391, 1969. leta pa že več kot 500 članov. Izmed vseh ribiških družin v Sloveniji je s svojimi 726 člani (na dan 5.4.2010) najštevilčnejša.