Dejavnosti

Ribiško upravljanje

Ribiška družina Novo mesto izvaja ribiško upravljanje v Žužemberškem in Novomeškem ribiškem okolišu na podlagi koncesijskih pogodb, ki jih je sklenila z Republiko Slovenijo, z veljavnostjo do 31.12. 2038. Upravljanje z vodami poteka v skladu z veljavnim Ribiško gojitvenim načrtom. Ribiška družina Novo mesto upravlja z 350 ha vodnih površin in sicer z reko Krko od Zagradca do Mršeče vasi v dolžini 59 km z vsemi pritoki na tej vodni poti in Temenico od Velikega Gabra do izliva ter z ribnikoma Blato pri Trebnjem in Vodrancem pri Otočcu. Med temi vodotoki so večinoma ribolovne vode, 15 % je varstvenih voda, v katerih se ohranjajo in ščitijo nekatere ogrožene in trajno zaščitene avtohtone vrste rib in rakov, ter 15 % gojitvenih potokov, v katerih se izvaja sonaravna vzreja mladic potočne postrvi, ki se nato vlagajo v ribolovne vode.

Ohranjanje in varovanje naravnega okolja

Aktivnosti s področja ohranjanja in varovanja naravnega okolja so usmerjene predvsem na preprečevanje in ugotavljanje onesnaženj in škodljivih posegov v vodni in obvodni ekosistem ter za izboljšanje ekološkega stanja vodotokov. V primerih onesnaženj družina izvaja ukrepe za sanacijo stanja in o tem obvešča pristojne organe. Prav tako organizira čistilne akcije na vseh vodotokih, s katerimi upravlja, ter pri tem sodeluje z drugimi društvi, krajevnimi skupnostmi in lokalnimi skupnostmi.

Ribogojnica Temenica

Poleg vzreje rib v gojitvenih potokih, izvaja ribiška družina to dejavnost tudi v ribogojnici Temenica v Luknji pri Prečni. V njej vzreja potočno postrv, šarenko in sulca, ki se nato vlagajo v ribolovne vode. V ribogojnici vzreja tudi konzumno šarenko za prodajo na trgu. Ribiška družina Novo mesto je ena izmed redkih ribiških družin, ki samostojno vzreja avtohtoni ribji vrsti platnico in podust. V ribolovne vode vlaga devet vrst domorodnih oz. avtohtonih vrst rib in sicer so to potočna postrv, lipan, sulec, platnica, podust, linj, ščuka, som in smuč.