Muharjenje

Reka Krka

Poletje in nizek vodostaj sta dejavnika, ki ribičem nista v prid. Tedaj je večina jezov suhih in voda se v ozkih pramenih preliva čeznje ali pa se skozi luknjičav lehnjak pod gladino izmuzne navzdol. Množično se začne pojavljati zelena nitasta alga, ki moti ribolov z ličinko pa tudi s suho muho. Ribe so vse bolj izbirčne, večerni skok je kratek ali pa ga sploh ni.

Ko ob koncu poletja prva večja voda osveži strugo in Krki vrne zeleno barvo, je spet prijaznejši čas za ribolov. Na Krki pravzaprav ni pomembno, kje ribič lovi; ribe so dejansko povsod. Je pa v predelu z mirno vodo težje prevarati postrv kot v brzici. Čez dan je pri lovu z ličinko večja verjetnost uspešnega lova kot pri lovu s suho muho; obratno je v večernem skoku. Sicer pa je na Krki vedno in povsod mogoče raznovrstno presenečenje; včasih dobro za ribiča, največkrat pa kar za ribo.

 

Lov salmonidov

Lov salmonidov je dovoljen le z eno umetno muho in z enim trnkom enojčkom brezzalustnikom. Uporaba obtežilnika (svinca) za lov salmonidov pri muharjenju ni dovoljena. Pri lovu salmonidov v Težki vodi  je dovoljeno tudi vijačenje z umetno muho in trnkom enojčkom.

V Krki 2 je prepovedan lov salmonidov od 01.10 do 31.03 in sicer od jezu HE Zagradec do jezu v Žužemberku.Od jezu v Žužemberku do Govejaka v Straži je prepovedano muharjenje od 1.12. do 30.4.

V revirju Krka 2 je na naslednjih odsekih dovoljeno le muharjenje: – v Žužemberku od jezu do 200 m dolvodno (ovinek na Loki), – na Dvoru od dotočnega kanala za ribogojnico do betonskega mostu, – v G Kotih od otoka do napajališča v D. Kotih, – v Soteski od jezu do 200 m dolvodno, – od izliva Radeščice do jezu v Rumanji vasi, – v Rumanji vasi od jezu 100 m dolvodno, – v Vavti vasi od jezu do napajališča na Govejaku (Straža).

V Krki 2 je od kaskade pri ribiškem domu v Žužemberku gorvodno do prve kaskade nad amfiteatrom  je dovoljen le uplen šarenke. Lov z vodno kroglico je prepovedan v vseh salmonidnih in mešanih revirjih.

Dovoljeni dnevni ulov:

V salmonidnih revirjih (Krka 2, Težka voda): 3 salmonidi, od teh največ ena avtohtona vrsta (ena potočna postrv ). Ulovljeni ciprinid se šteje v plen.

V mešanih revirjih: (Krka 3, Sušica, Temenica 1, Temenica 2): 2 salmonida, od teh največ ena avtohtona vrsta;

Kot večina izvirov kraških rek je tudi izvir reke Krke bogat z vodo, tako da reka že takoj pod izvirom žubori v svoji veličini. Vsega tri kilometre toka, do vasi enakega imena, je struga Krke v nivoju doline. Od tam naprej pa je svojo strugo globoko pogreznila v mehak apnenec dolenjskega gričevja. Ob tem je z apnencem bogata voda številne naravne pragove svojega korita obložila s krhkim lehnjakom. Kraške vode se prelivajo iz tolmuna v tolmun čez kaskade, porasle z zelenim mahom, ki nudijo ribam številna skrivališča.

Življenjski svet reke Krke je bogat v vseh pogledih. Ribe imajo bogato obloženo mizo vse leto. Temperatura vode je razmeroma stabilna, tako da so razmere za življenje rib ves čas optimalne. Muharji, zlasti tisti s suho muho, to dobro vedo. Spomladi in v zgodnjem poletju je ob rojenju enodnevnic, majskih muh, šašev in prodnic izjemno uspešen lov s suho muho. V tem času se dvigajo po zračno hrano ne le šarenke, ampak intenzivno tudi potočnice. Ko pa rojenja ni, se zdi, kot bi v Krki živela le ena vrsta postrvi – šarenka. A je potočnic bistveno več, kot kaže njena udeležba v ulovu.

Najprimernejši čas ribolova je od začetka aprila do konca junija. Aprila, okoli opoldneva, ko vsak dan močnejše pomladansko sonce vzpodbuja rojenje, je pravi čas ribolova s suho muho. Že v toplih aprilskih večerih pa se začne tudi večerni skok, katerega višek je maja in v začetku junija. Skok v toplem večeru traja pozno v noč.

Številni kolobarji prebijajo večerno vodno zrcalo. V tolmunih in curkih postrvi pogosto s cmokanjem potrjujejo udeležbo na gostiji. Od sončnega zahoda do prvega mraka so na površini najprej aktivne manjše in srednje velike ribe, malo pred temo pa še tiste največje. Med njimi so tudi najbolj želene – trofejne potočne postrvi.

Radeščica

V Radeščici in Obrhu je ribolov dovoljen s posebno dovolilnico, ki velja samo za ribolov v teh potokih.

V Radeščici od izvira do jezu Nardin in v Obrhu je dovoljen lov:

  • šarenke od 01.03. do 30.11.
  • potočne postrvi od 01.03. do 30.09.

Od jezu Nardin pa do izliva je ribolov dovoljen od 01.05. do 30.11.

Dovoljen dnevni ulov:

  • dva salmonida, od teh le ena avtohtona vrsta
  • potočna postrv 40 cm
  • velja prepoved uplena lipana

V uplenu je lahko samo en salmonid večji od 50 cm

Radeščica je desni pritok reke Krke pod Sotesko. Njen izvir je kraško jezerce v podnožju Kočevskega roga, kjer vode Suhe krajine privro v močnem izviru na dan. Njen tok, ki je dolg vsega nekaj kilometrov, se vije med travniki in njivami po zeleni dolini mimo Dolenjskih Toplic

V celotnem toku je reka dobro naseljena s potočno postrvjo in šarenko, lipan pa se jima pridruži v spodnjem delu. Občasno vanjo zaide tudi sulec iz Krke.

Kot na večini kraških voda sta tudi na Radeščici najuspešnejša pomladanski in zgodnji poletni ribolov. Skoraj vse, kar velja za reko Krko, velja tudi za Radeščico.