3. muharska delavnica v ribiškem domu Žužemberk

V soboto 16.03.2019 smo se muharski zanesenjaki iz novomeške ribiške družine zbrali v ribiškem domu v Žužemberku na 3. Muharski delavnici. Nekateri smo tja prišli že precej prej, da smo pripravili vse potrebno za začetek. Zbralo se nas je 10, kar sicer ni veliko število, vendar je bila delavnica zaradi tega tako še bolj kvalitetno izvedena.

Po prijetnem pogovoru na jutranjem soncu ob kavi in čaju, smo se odpravili v sejno sobo, kjer smo najprej poslušali predavanje o ribiško – muharski etiki. Tematika je bila zelo zanimiva in je povzemala bistvene točke iz kodeksa sladkovodnih ribičev, ki ga je sprejela Ribiška zveza Slovenije v letu 2009. Poleg tega je bila tematika podkrepljena še s primeri iz muharjenja s dodatnimi etičnimi in moralnim smernicami, ki bi jih moral osvojiti vsak, ki se ukvarja z muharjenjem in ribolovom nasploh. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da bodimo vsi, ki se ukvarjamo z ribolovom strpni do ostalih ribiških kolegov, odgovorni ter spoštljivi do okolja in do rib, opazujmo in ukrepajmo ob dogodkih na in ob vodi ter predvsem bodimo vzor mladim ribičem. V drugem delu predavanja smo poslušali zanimivo predstavitev o tujerodni vrstah v Sloveniji. Poudarek pa je bil seveda na ribjih oziroma vodnih in obvodnih vrstah. Spoznali smo, da je v Sloveniji do sedaj opaženih že 19 tujerodnih ribjih vrst in nekatere med njimi so potencialno invazivne, kar je zelo zaskrbljujoče z vidika obstoja domačih, avtohtonih vrst in ohranjanja biološke diverzitete nasploh.

Domen Jaklič

Po končanem predavanju, je vodenje delavnice prevzel, Matej Delak. Letos se je odločil, da nam bo razkril nekaj tehnik vezanja, ki se uporabljajo pri vezanju posnemanja ločnic. V Krki so predstavniki mladoletnic zastopani v velikem številu. Verjetno je že vsak izmed vas slišal za šaša ali pa za »tulec«? Trichoptera, kot se redu ločnic reče tudi strokovno, imajo v svojem življenjskem cilju tako imenovano popolno preobrazbo,kar po meni, da se iz jajčeca najprej razvija ličinka, nato se ta preobrazi v bubo in iz nje se na koncu ponovno razvije odrasla krilata žuželka.

Matej Delak

Najprej smo zvezali posnetek ličinke ločnic iz rodu Rhyacophila. To je ličinka, ki je prosto živeča in ne gradi hišice, »tulca«, okoli sebe (Slika 1)

Slika 1 Rhyacophila

Naslednji dve sta bila posnetka odraslih, krilatih žuželk ločnic ali šašov, kot se lahko tudi imenujejo. Verjetno ste že vsi slišali za Voljčevo slovensko serijo šašov. Teh na delavnici sicer nismo vezali, se pa je Matej odločil, da smo letos zvezali dva šaša na drugačen način. Prvi je imel krila iz srnine dlake (Slika 2), drugi pa iz CDC račjih peres (Slika 3).

Slika 2 Šaš zvezan iz srninih dlak
Slika 3 Šaš zvezan iz CDC peres.

Dan ob muharskem primežu je hitro minil. Na koncu delavnice nas je pričakala malica, ob kateri smo prijetno pokramljali seveda na temo vezanja in muharskih dogodivščin ob Krki. Udeleženci smo svoje izdelke skrbno shranili, da bomo ob odprtju muharske sezone od rib dobili oceno kvalitete našega dela. Na koncu bi se še enkrat lepo zahvalil vsem udeležencem in Mateju Delaku za prikaz in inštrukcije o vezanju. Ne nazadnje gre posebna zahvala še donatorjema muharskega materiala, Gregorju Štefančiču iz trgovine Kostevc in Danilu Bižalu iz trgovine Šport Danilo, brez katerega letošnja delavnica ne bi uspela.

Spisal DJ v Ljubljani, 17.06.2019