Na referendumu 11. julija glasujte PROTI

Pomagajte nam zaščititi naše vode, preden bo prepozno!

 

NAŠA VODA JE ZRCALO NAŠE PRIHODNOSTI

Vodni in obvodni prostori, predvsem ob tekočih površinskih vodah imajo življenjski pomen tudi za varovanje podzemne vode in posledično glavnih virov pitne vode. Reke na svoji poti mestoma drenirajo podzemno vodo iz vodonosnikov in nekje drugje napajajo podzemno vodo s ponikanjem skozi dno struge v podtalje.

Na primer, za vodonosnik Ljubljanskega polja je napajanje iz reke Save ključno za obnavljanje zalog in kakovosti podzemne vode. Zato je potrebno varovati tudi celotno zaledje reke Save. Tega varovanja ne izvajamo z vodovarstvenimi območji, ampak z varovanjem obrežnega pasu in vodnega prostora Save. Podobno velja tudi za druge vodne vire pitne vode, še zlasti pa v krasu, kjer reke tudi v celoti ponikajo v vodonosnik in tečejo proti izvirom in zajetjem.

Dobro stanje ekosistema v obrežnem pasu zagotavlja, da je v dobrem stanju tudi voda v reki in v podzemni vodi. Obrežni pas je najobsežnejše vodovarstveno območje virov pitne vode. Obrežni pas in njegov ekosistem sta glavni kazalnik stanja vodnih virov in tudi virov v oskrbi s pitno vodo.

ZAKAJ JE NOVELA ZAKONA O VODAH SPORNA? 

Predlagane spremembe rahljajo zaščito naših voda.

Povezava do sprememb Zakona o vodah (

).
Povezava do veljavnega Zakona o vodah (ZV-1).

Povezava do prikaza sprememb Zakona o vodah glede na novelo ZV-1G (sledenje spremembam).

Ministrstvo za okolje in prostor je po pritiskih strokovnih združenj in civilne družbe vendarle umaknilo sporno točko 69. člena, po kateri bi se v novem Zakonu o vodah omogočilo gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih.

Podporniki peticije spremembo sicer pozdravljamo, toda v noveli še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in “drugih objektov”, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. 

Po gradbenem zakonu je dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd., kar bi po novem Zakonu o vodah znanto povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda ter posledno tudi pitne vode.

Dejstvo je, da zakon o vodah, ki ga pripravila vlada, na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.

Sprememba je bila uvedena po principu žrtvovanja večjega zla

Ministri so spremembo uvedli šele po intenzivnem posredovanju stroke, civilne družbe in medijev.

Politični manever odstranitve zgolj enega od dveh spornih členov, še dodatno dokazuje, da gre pri noveli Zakona o vodah v prvi meri za interese kapitala in ne ljudi!  Če bi se vlada, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo res zavzemali za dobrobit ljudstva, bi nemudoma umaknili oba člena.

Kakršnokoli politično kupčkanje v stilu, mi bomo umaknili en člen, vi pa pristanete na tistega drugega, je popolnoma nesprejemljivo.

Takšen način sprejemanja zakonov je nedopusten 

Vir: https://zapitnovodo.si/