19. maja 1946 je bil sklican ustanovni obcni zbor Ribarske zadruge Novo mesto. Predsednik prvega upravnega odbora je postal Boris Sartori, podpredsednik Brane Suhy, tajnik Roman Kobe in blagajnik Milan Brecak. Na seznamu ustanoviteljev in naknadno vpisanih zadružnikov je bilo poleg njih še tiriintirideset članov.

Takoj je pričela z načrtnim gospodarjenjem in še istega leta organizirala čuvajsko službo, ki so jo opravljali Franc Dular iz Soteske, Jože Potočar iz Ragovega in Porenta iz Novega mesta.

Ko se je 1953 preimenovala v Ribiško društvo Novo mesto, je bilo v njej 169 članov, 1965. leta je bilo v družini že 391, 1969. leta pa že več kot 500 članov.

Izmed vseh ribiških družin v Sloveniji je s svojimi 806 člani (na dan 14.3.2005) najštevilčnejša. Zaradi neposrednega in smotrnejšega izvajanja dejavnosti, predvsem gojitve in varstva rib, varovanja vode in narave ob njej ter sklicevanja zborov članov, je družina razdeljena na pododbore: Žužemberk, Straža, Novo mesto - desni breg, Novo mesto - levi breg, Kronovo, Temenica in Ljubljana. Člani se vanj vključujejo po kraju svojega stalnega prebivališča. Na zborih clani razpravljajo o vseh vprašanjih, o katerih se odloca na skupščini in o njih sprejemajo svoja stališča. Zbor članov pododbora izvoli v skupščino družine po enega člana na vsakih tirideset članov, ne glede na to določilo pa sta v skupščini najmanj dva člana vsakega pododbora. Člani pododbora izvolijo svoje vodstvo, ki ga sestavljajo najmanj predsednik, tajnik in gospodar.

Organi družine, organizirane po določilih Zakona o društvu in je pravna oseba civilnega prava, so zbor članov, skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko sodišče in disciplinski tožilec.

Upravni odbor (v nadaljevanju: UO) je izvrilni organ družine, ki opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela ter vodi delo družine med skupščinama. Š teje najmanj 11 članov, sestavljajo pa ga predsednik družine, ki je tudi predsednik UO, podpredsedniki, tajnik in gospodar družine ter najmanj 7 članov (zaradi upoštevanja ključa, da mora biti v UO zastopan vsak pododbor).

Za posamezna delovna področja je UO ustanovil gospodarsko komisijo, komisijo za izobraževanje in izpite, za delo z mladimi, za odlikovanja in tekmovalno komisijo ter imenoval njihove predsednike.