Medtem, ko se » ta glavni sulčarji« šele zbirajo pri jutranji kavici, se Mirko in Roman kljub mrzlemu vetru podata za prelepo dolenjsko lepotico. Vodo je še kar velika, vendar barva Krke že daje upanje na dober ribolov. Ko že obdelata Sotesko, pa Stražo in tudi Volavški jez, se že močno prezebla vračata proti Podturnu in prav z užitkom gresta k “Florjanu” na “kuhančka”. Spet polna fantazij se podata k “Nardinu”, kjer Roman preverja svoje vabe.
Na skoraj 40 cm dolgega tvisterja poskuša ugotoviti ali je kaj “živega” v vodi. In glej, že za vabo vidi temno senco, katera izgine v peno. Mirkotu gre na smeh, ko posluša, kaj vse je spet Roman videl, ko se naenkrat Mirkotova palica upogne. Sprva misli, da je že spet zapel v dno, ko vendarle ugotovi, da se laks premika po toku navzdol. A tako, si misli Mirko in že je v akciji.
Po dobrih desetih minutah pa se že veselo slika s prekrasnim sulcem, katerega je meter pokazal 106 cm in po občutku je tehtal cca 12 kg. Prav veselo ga poljubita in vrneta v prelepo zimsko Radeščico. Počasi se odpravita proti Soteski in s prelepimi spomini zaključita še en sulčarski dan.
Pa naj še kdo reče, da ni ribičija lepa.
Dober prijem
Roman Zupančič