Ribiška družina Novo mesto je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so se združile zaradi varstva, intenzivne in ekstenzivne gojitve rib, ribolova in upravljanja ribiških okolišev, zaradi varovanja voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov in zaradi športno rekreativne dejavnosti.

Ribiška družina Novo mesto je najštevilčnejša izmed 64 ribiških družin v Sloveniji in šteje 730 članov. Zaradi zagotavljanja pravice članov do soudeležbe pri upravljanju, je organizirana na sedem pododborov. Upravljanje in vodenje ribiške družine poteka po demokratičnih načelih in je najvišji organ zbor članov oz. skupščina, izvršilni organ pa je upravni odbor, v katerem ima vsak pododbor svojega predstavnika.

Član Ribiške družine Novo mesto lahko postane vsakdo, ki se ljubiteljsko ukvarja z ribolovom, z varovanjem voda in okolja. Članstvo v družini je prostovoljno. Kdor želi postati član ribiške družine, mora predložiti pristopno izjavo, ki jo dobi na sedežu družine. Vsak član po opravljenem pripravništvu, ki traja najmanj šest mesecev, opraviti ribiški izpit.

Ribiška družina Novo mesto izvaja ribiško upravljanje v Žužemberškem in Novomeškem ribiškem okolišu na podlagi koncesijskih pogodb, ki jih je sklenila z Republiko Slovenijo, z veljavnostjo do 31.12. 2038. Upravljanje z vodami poteka v skladu z veljavnim Ribiško gojitvenim načrtom.

Ribiška družina Novo mesto upravlja z 350 ha vodnih površin in sicer z reko Krko od Zagradca do Mršeče vasi v dolžini 59 km z vsemi pritoki na tej vodni poti in Temenico od Velikega Gabra do izliva ter z ribnikoma Blato pri Trebnjem in Vodrancem pri Otočcu. Med temi vodotoki so večinoma ribolovne vode, 15 % je varstvenih voda, v katerih se ohranjajo in ščitijo nekatere ogrožene in trajno zaščitene avtohtone vrste rib in rakov, ter 15 % gojitvenih potokov, v katerih se izvaja sonaravna vzreja mladic potočne postrvi, ki se nato vlagajo v ribolovne vode.

Aktivnosti s področja ohranjanja in varovanja naravnega okolja so usmerjene predvsem na preprečevanje in ugotavljanje onesnaženj in škodljivih posegov v vodni in obvodni ekosistem. V primerih onesnaženj družina izvaja ukrepe za sanacijo stanja in o tem obvešča pristojne organe. Prav tako organizira čistilne akcije na vseh vodotokih, s katerimi upravlja, ter pri tem sodeluje z drugimi društvi, krajevnimi skupnostmi in lokalnimi skupnostmi.

Poleg vzreje rib v gojitvenih potokih, izvaja ribiška družina to dejavnost tudi v ribogojnici Temenica v Luknji pri Prečni. V njej vzreja potočno postrv, šarenko in sulca, ki se nato vlagajo v ribolovne vode. V ribogojnici vzreja tudi konzumno šarenko za prodajo na trgu.

Ribiška družina Novo mesto je ena izmed redkih ribiških družin, ki samostojno vzreja avtohtoni ribji vrsti platnico in podust. V ribolovne vode vlaga devet vrst domorodnih oz. avtohtonih vrst rib in sicer so to potočna postrv, lipan, sulec, platnica, podust, linj, ščuka, som in smuč.